Kurt Weill-Bertolt Brecht

Hrepenenja

Glasbeno gledališki projekt Hrepenenja je nastal ob 50. obletnici smrti dramatika in  gledališkega reformatorja Bertolta Brechta v koprodukciji z Mestnim gledališčem in Café teatrom. Avtorica predstave Vita Mavrič je izbor najznamenitejših songov skladatelja Kurta Weilla in tekstopisca Brechta opravila tako, da se skozi pesmi zrcali predvsem usoda ženske, ki jo zaznamuje motiv hrepenenja.

Vita Mavrič je izjemna glasbenica in dramska interpretka, ki z zavidljivo ekspresivnostjo personificira zgodbe zapuščenih in prevaranih žensk z družbenega dna, o katerih poje. V predstavi Hrepenenja nikakor ne gre za še eno reprodukcijo legendarnih melodij in besedil, marveč za izjemno subtilen avtorski pristop, ki v paru z vrhunskim pianistom Jako Puciharjem in ob sodelovanju glasbenika Janija Kovačiča ter sodobnega plesalca Braneta Potočana tvori rafiniran, z minimalističnimi odrskimi sredstvi  zapolnjen gledališko-glasbeni večer. Pevska odličnost in gledališka sugestivnost Vite Mavrič sta redka kombinacija, ki jo velja zelo skrbno negovati in podpirati, saj vemo, da se je v svetovnem merilu doslej uveljavilo le skromno število igralk in pevk, ki zmorejo ustrezno prezentirati interpretativno izjemno zahtevne Weill-Brechtove songe, pa še te – z redkimi izjemami - praviloma izhajajo z nemškega govornega področja.

Gledališka prezenca in glasbena odličnost Vite Mavrič sta obenem avtentični in univerzalni. Umetnica ostaja zavezana tako ustaljenim pričakovanjem javnosti glede interpretacije Weill-Brechtovih ponarodelih melodij, aranžmajev in besed, obenem pa v malone kodirane in šifrirane obrazce vnaša svojevrstno svežino, predvsem pa slovansko mehkobo in čutnost. To pa daje uprizoritvi prav poseben čar, milino in lepoto.

Alja Predan - dramaturginja